Zemljevid - Madaba (Mādabā)

Madaba (arabsko: مادبا; svetopisemsko hebrejsko מֵידְבָא Medvah, starogrško Μήδαβα) je glavno mesto guvernorata Madaba v osrednji Jordaniji s približno 80.000 prebivalci. Najbolj je znano po bizantinskih in omajadskih mozaikih, zlasti velikem mozaičnem zemljevidu Svete dežele iz bizantinske dobe. Madaba je 30 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta Aman.

Madaba izhaja iz srednje bronaste dobe.

Nekoč je bilo moabitsko obmejno mesto, omenjeno v Bibliji v in Jošui ).

Med vladavino rimskega in bizantinskega cesarstva od 2. do 7. stoletja je mesto tvorilo del province Arabia Petraea, ki jo je rimski cesar Trajan ustanovil za nadomestno Nabatejsko kraljestvo Petra.

Prvi dokazi za krščansko skupnost v mestu, ki ima svojega škofa, najdemo v Aktih Kalcedonskega koncila iz leta 451, kjer je Konstantin, metropolitanski nadškof Bosre (prestolnica province) podpisal v imenu Gaiana, škofa v Medabeni.

V času vladavine islamskega kalifata Omajadov je bil del južnega okrožja Jund Filastin znotraj province Bilad al Šam.

S poseljevanjem mestnih ruševin 90 arabskih krščanskih družin iz Al-Karaka na jugu, ki sta jih leta 1880 vodila dva italijanska duhovnika latinskega patriarhata Jeruzalem, so se začele arheološke raziskave. To je v bistvu dopolnilo malo razpoložljive dokumentacije.

Seznam titularjev Katoliške cerkve uporablja črkovanje 'Medaba', tradicionalno glede na starodavno škofijo, ki je osredotočena na to mesto, hkrati pa navaja moderno mesto kot 'Madaba'.

V svojih spominih nemški grof von Rantzau poroča o svojem prijatelju sultanu Gin-Achmedu, kraljevemu madabskem princu, oba sta se leta 1729 učila na univerzi Helmstedt v Nemčiji in se deset let pozneje spet srečala v Parizu.